FluentFiction - Slovenian

Autumn Reunions: Healing Old Wounds in a Ljubljana Café

FluentFiction - Slovenian

16m 20sSeptember 25, 2025
Checking access...

Loading audio...

Autumn Reunions: Healing Old Wounds in a Ljubljana Café

1x
0:000:00

Sign in for Premium Access

Sign in to access ad-free premium audio for this episode with a FluentFiction Plus subscription.

View Mode:
  • V vonju sveže pečenih kavnih zrn se je razvil topel in znan ambient, ki je v času jesenı v Ljubljani bil še posebej čaroben.

    In the scent of freshly roasted coffee beans, a warm and familiar ambiance had developed, which was especially magical during autumn in Ljubljana.

  • Matej je sedel v kotu kavarne "Zlata zrna".

    Matej sat in the corner of the café "Zlata zrna".

  • Pogled je zrl skozi velika okna, kjer so jesenski listi v zlato-rjavih tonih počasi padali na tla.

    His gaze was through the large windows, where autumn leaves in golden-brown shades slowly fell to the ground.

  • Počutil se je sam, kljub številnim ljudem, ki so prihajali in odhajali.

    He felt alone, despite the many people coming and going.

  • Anja je vstopila z rahlo nervoznim nasmehom.

    Anja entered with a slightly nervous smile.

  • Srce ji je hitreje utripalo.

    Her heart was beating faster.

  • Mateja že dolgo ni videla, predvsem odkar je mama umrla.

    She hadn't seen Matej in a long time, especially since their mother had died.

  • Oba sta v sebi nosila tiho bolečino in zamere.

    Both carried silent pain and resentment within them.

  • Sedla je nasproti njega, njuni pogledi so se srečali in vse začasne misli o spravi so izginile.

    She sat across from him, their eyes met, and all temporary thoughts of reconciliation disappeared.

  • "Kako si?" je Anja vprašala, lomila je kolaček, ki je bil na mizi.

    "How are you?" Anja asked, breaking apart the cookie that was on the table.

  • "V redu," je Matej rekel, a njegova drža je bila toga.

    "Fine," Matej replied, but his demeanor was stiff.

  • Njuna zgodovina je bila zapletena in večkrat neizrečena.

    Their history was complicated and often unspoken.

  • "Nisem bila verjetno najboljša sestra, priznati moram," je Anja odprla diskusijo.

    "I probably wasn't the best sister, I must admit," Anja opened the discussion.

  • Pogledala je Mateja z upanjem na razumevanje.

    She looked at Matej with hope for understanding.

  • Matej je globoko vdihnil.

    Matej took a deep breath.

  • Spomin na mamo je bil oster, kot kisli vonj.

    The memory of their mother was sharp, like a sour scent.

  • "Noben od naju ni bil popoln," je tiho rekel.

    "Neither of us was perfect," he said quietly.

  • "Veš, mama je vedno želela, da se bolj povežemo," je Anja rekla.

    "You know, mom always wanted us to be closer," Anja said.

  • Njene oči so imele solze.

    Her eyes welled with tears.

  • "In glede na vse, kar se je zgodilo..." njen glas se je izgubil v čustvih.

    "And considering everything that's happened..." her voice trailed off in emotions.

  • Matej je stegnil roko preko mize in nežno prijel njeno.

    Matej reached across the table and gently took her hand.

  • "Zmajal sem s tem, Anja. Vedno sem imel občutek, da sem te razočaral."

    "I've struggled with this, Anja. I've always felt like I let you down."

  • "Povej mi," je rekla, "želim vedeti, kako se počutiš, brat."

    "Tell me," she said, "I want to know how you feel, brother."

  • In tako je Matej potihni začel govoriti.

    And so Matej quietly began to speak.

  • O svojih občutkih krivde.

    About his feelings of guilt.

  • O strahu pred izgubo še enega družinskega člana.

    About the fear of losing another family member.

  • Njegova čustva so bila kot reka, ki je našla pot iz jeza.

    His emotions were like a river finding its way out of a dam.

  • Govorila sta dolgo.

    They talked for a long time.

  • Kava se je ohladila, a niti eden od njiju tega ni opazil.

    The coffee cooled, but neither of them noticed.

  • Anja je delila svoje stališče, o tem, kako osamljeno se je počutila, ko ni imela njegove podpore.

    Anja shared her perspective, about how lonely she felt without his support.

  • V toplini kavarne je napetost popustila.

    In the warmth of the café, tension eased.

  • Odkrila sta dolgo skrito povezanost.

    They discovered a long-hidden connection.

  • "Pridi, greva na Ljubljanski grad," je Anja predlagala, ko sta končala s pogovorom in praznina ni bila več tam.

    "Come on, let's go to Ljubljanski grad," Anja suggested when they finished talking and the emptiness was no longer there.

  • "Mama je tam vedno rada hodila."

    "Mom always loved going there."

  • Matej se je nasmehnil in prikimal.

    Matej smiled and nodded.

  • Zdaj, ko je bil najin pogovor končan, je čutil, kako so stara breme izginila.

    Now that their conversation was over, he felt how old burdens had disappeared.

  • Skupaj sta zapustila kavarna, pod roko v roki, pripravljena na novo poglavje v njunem odnosu, kjer je bila empatija in razumevanje temelj.

    Together, they left the café, arm in arm, ready for a new chapter in their relationship, where empathy and understanding were the foundation.

  • Počasi so hodili na grad, kjer so izmenjavali smešne in tople zgodbe o njihovi mami.

    Slowly, they walked to the castle, sharing funny and warm stories about their mother.

  • Jesenski sončni zahod nad gradom je osvetlil mesto in njuno srce z novo toplino ter mirom.

    The autumn sunset over the castle illuminated the city and their hearts with new warmth and peace.

  • To je bil začetek njunega novega odnosa, položen na temelje besed, katere so dolga leta čakale, da bi bile izrečene.

    It was the beginning of their new relationship, founded on words that had waited for years to be spoken.