
Zoo Adventure: A Day of Laughter, Learning, and Wolves
FluentFiction - Slovenian
Loading audio...
Zoo Adventure: A Day of Laughter, Learning, and Wolves
Sign in for Premium Access
Sign in to access ad-free premium audio for this episode with a FluentFiction Plus subscription.
Zjutraj je nad Ljubljano sijal hladen jesenski sončni žarek.
In the morning, a cold autumnal sunbeam shone over Ljubljana.
Barvitost listja je pritegnila pozornost učencev Osnovne šole Ljubljanski zvon, ki so se zbrali pred vhodom v ljubljanski živalski vrt.
The colorful leaves caught the attention of the students from Osnovna šola Ljubljanski zvon as they gathered in front of the entrance to the Ljubljana Zoo.
Mateja, Tomaž in Gorazd so se smejali in klepetali, pripravljeni na dan, poln raziskovanja in učenja.
Mateja, Tomaž, and Gorazd laughed and chatted, ready for a day full of exploration and learning.
»Hej,« je rekla Mateja, ko je opazovala veter, ki je nosil rdeče in rumene liste po poti, »komaj čakam, da vidim volkove!
"Hey," said Mateja, as she watched the wind carrying red and yellow leaves along the path, "I can’t wait to see the wolves!
Moj sanjski poklic je biti biologinja, veš, Tomaž?
My dream job is to be a biologist, you know, Tomaž?"
«Tomaž, vedno nasmejan, ji je pomežiknil.
Tomaž, always smiling, winked at her.
»Jaz pa sanjam o tem, da postanem klovn.
"I dream of becoming a clown.
Ampak hej, volkovi so v redu tudi zame!
But hey, wolves are fine by me too!"
«Gorazd je prekinil vrtenje pogovora.
Gorazd interrupted the course of the conversation.
»Prijatelji, osredotočimo se na nalogo.
"Friends, let's focus on the task.
Vsak izmed nas mora zapisati opazovanja o določenih živalih.
Each of us has to write down observations about certain animals.
Mateja, dobiš volkove, Tomaž, lisičke, jaz pa žirafe.
Mateja, you get the wolves, Tomaž, the foxes, and I’ll take the giraffes."
«Ko so vstopili skozi velika vrata, jim je svež zrak pihal v obraze.
As they entered through the large gates, the fresh air blew against their faces.
Ljubljana Zoo je bil poln živalskih zvokov, od rahlega šepetanja listja do oddaljenega rjovenja levov.
Ljubljana Zoo was full of animal sounds, from the gentle whispering of leaves to the distant roaring of lions.
»Poglej vse te barve,« je rekel Tomaž, ko so se napotili skozi pot.
"Look at all these colors," said Tomaž as they walked along the path.
»Prava umetnina je.
"It's a true masterpiece."
« Medtem ko so občudovali naravo, so listi pod nogami nežno šušteli.
As they admired nature, the leaves gently rustled under their feet.
Mateja se je osredotočila na svoje zapiske.
Mateja focused on her notes.
»Moram se ločiti od skupine, da dobim vse informacije o volkovih.
"I need to separate from the group to get all the information about the wolves.
Razumeta?
Do you understand?"
«Gorazd je bil skeptičen.
Gorazd was skeptical.
»Moramo delati skupaj, Mateja.
"We need to work together, Mateja.
Dajmo končati skupaj.
Let’s finish together."
«Mateja pa je vztrajala: »Volkovi so danes nekoliko odmaknjeni, rabim mir.
However, Mateja insisted: "The wolves are a bit secluded today, I need some peace."
« Tomaž je opazil možnosti za podporo in zabavo hkrati.
Tomaž saw an opportunity for both support and fun at the same time.
»Povem ti, Mateja, pridem s tabo.
"I'll tell you, Mateja, I'll come with you.
Lahko bom tvoj… uh, strokovnjak za šale.
I can be your… uh, joke specialist."
«Gorazd je za trenutek zavil z očmi, a se je kasneje strinjal z načrtom.
Gorazd rolled his eyes for a moment but later agreed with the plan.
Mateja in Tomaž sta se ločila in nadaljevala proti vsakemu volčjemu ograjenem prostoru, medtem ko je Gorazd pazil na pravokotne postaje za žirafe.
Mateja and Tomaž separated and continued towards the wolf enclosures while Gorazd kept an eye on the giraffe stations.
Med opazovanjem volkov sta Mateja in Tomaž resnično naletela na zanimiv prizor.
While observing the wolves, Mateja and Tomaž really came across an interesting scene.
Dva mladička sta se igrala v listju, skakala in se lovila okoli večjega volka.
Two wolf pups were playing in the leaves, jumping and chasing each other around a larger wolf.
Mateja je natančno zapisala vedenje in izražanje volkov.
Mateja carefully noted down the wolves' behavior and expressions.
»Tomaž, to je čudovito!
"This is wonderful, Tomaž!
Volkovi so bolj družabni, kot sem si mislila.
Wolves are more social than I thought."
«Tomaž se je nagnil in dodal: »Poglej, kako ti mlajši volkovi skrbijo drug za drugega.
Tomaž leaned in and added, "Look at how these younger wolves take care of each other.
Tako kot jaz in ti, Mateja.
Just like you and me, Mateja.
Včasih, kljub šalam, je pomembno biti prisoten.
Sometimes, despite the jokes, it's important to be present."
«Ko sta se znova srečala z Gorazdom, sta Mateja in Tomaž delila odlične ugotovitve.
When they reunited with Gorazd, Mateja and Tomaž shared their excellent findings.
Gorazd je bil presenečen nad podrobnostmi.
Gorazd was surprised by the details.
»Mateja, res si poskrbela za vrhunsko delo.
"Mateja, you really did a top-notch job.
In Tomaž, tvoje pripombe so bile zares dragocene, hvala.
And Tomaž, your comments were truly valuable, thank you."
« Gorazd je priznal, da je s kombinacijo Genijev in domiselnosti njihova naloga odlično uspela.
Gorazd admitted that with a combination of genius and creativity, their task was a great success.
Ko so se vrnili na šolsko ploščad, je Mateja ponosno stisnila svoja zapiske.
As they returned to the schoolyard, Mateja proudly clutched her notes.
V tem jesenskem dnevnem izletu ni našla samo informacij in navdihov o volkovih, ampak tudi vrednost teamwerka in svojega potenciala.
On this autumn day trip, she not only found information and inspiration about wolves but also the value of teamwork and her own potential.
»Kdo je rekel, da znanstveniki ne potrebujejo doseženega humorja?
"Who said scientists don’t need a touch of humor?"
« je navrgel Tomaž.
quipped Tomaž.
In tako se je dan v Ljubljanskem živalskem vrtu zaključil - s smehom, učenjem in novo odkrito samozavestjo, ki se je širila kot zlati listi v vetru.
And so, the day at the Ljubljana Zoo concluded—with laughter, learning, and newfound confidence spreading like golden leaves in the wind.